Učne težave

Učne težave se pojavijo pri skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi značilnostmi, ki imajo pri učenju pomembne večje težave kot vrstniki. Skratka, obstaja kar nekaj učencev, ki so v šoli ne uspešni in za njih pravimo, da imajo učne težave. Te učne težave delimo na splošne in specifične, oboje pa so lahko lažje ali težje. Pomembno je, da povečamo občutljivost in odgovornost osnovnih šol za učne težave, kajti kar ena četrtina mladostnikov ostane brez poklicne izobrazbe, zaradi česar imajo probleme z brezposelnostjo in se znajdejo na socialnem dnu. Zato jim je potrebno prilagoditi metode in oblike dela, ter zagotoviti dodatno pomoč v obliki dopolnilnega pouka in individualne pomoči.

Učne težave ločimo na:

– lažje in zmerne specifične učne ter jezikovne težave; specifične bralno-napisovalne težave, Specifične učne težave pri matematiki, Dispraksija, Specifični primanjkljaji na področju jezika
– učne težave zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti;
– učne težave zaradi splošno upočasnjenega razvoja;
– učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti;
– učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije;
– čustveno pogojene težave pri učenju;
– učne težave zaradi drugojezičnosti ter socialno-kulturne drugačnosti;
– učne težave zaradi socialno-ekonomske oviranosti.

Kako lahko starši opazimo učne težave pri svojih otrocih? Najlažje in najpogosteje opazimo učne težave povezane z branjem, pisanjem in računanjem. Vidimo, da ima otrok težave v povezovanju glasov in črk, ter zaporedju zlogov. Morda otrok ne razume prebranega, pri branju pa se izredno muči. Morda pri pisanju opazimo, da vidi napačno zaporedje črk, da si težko zapomni pravopisna pravila in da težko piše obsežnejša besedila. Če ima otrok velike težave pri učenju poštevanke in zamenjuje vrstni red števil, gre najverjetneje za disleksijo. Kako lahko pomagamo? Poiščite skupinske delavnice namenjene otrokom z disleksijo, poiščite tudi knjige namenjene dislektikom in delajte vaje, ki naj bodo zabavne, razgibane in dinamične.

Poleg disleksije pa poznamo tudi dispraksijo in diskalkulijo. Prva se nanaša na koordinacijo, težave z gibanjem in slabo organizacijo. Kljub načeloma povprečnim intelektualnim sposobnostim žal te otroci še vedno veljajo za površne in lene, kajti otroci z dispraksijo se težko prilagajajo šolskim pravilom, motijo pouk, imajo omejeno pozornost, so počasni, ne morejo si zapomniti več kot 2-3 navodili na enkrat, njihov rokopis je neberljiv, tudi risbe so na nižji stopnji razvoja, težave pa imajo tudi pri športni vzgoji in igri s sovrstniki.

Kar se tiče diskalkulije pa je potrebno opozoriti, da ima večina otrok težave z matematiko, pa to še ne pomeni, da imajo diskalkulijo, da imajo resne težave morajo biti poleg težave z razumevanjem matematike pri otroku opazne tudi druge težave kot so neurejene šolske potrebščine zaradi slabe organizacije, probleme z motoriko in prostorsko orientacijo, nimajo razvitih številskih predstav, kljub trudu ne morejo razumeti splošnih matematičnih pojavov in kljub redni vaji ni želenih rezultatov na področju matematičnega znanja. Pri otrocih z diskalkulijo je izrednega pomena, da se učijo po korakih, da se jim matematični pojavi prikažejo na konkreten in življenjski način in da se učijo s pomočjo tabel, kartončkov in plakatov.