Praznovanje božiča

Meseca decembra poteka kar nekaj avtohtonih in neavtohtonih praznovanj, eden izmed večjih pa je zagotovo božič. Na ta dan naj bi obeležili rojstvo Jezusa Kristusa, vendar je ta praznik dandanes več kot samo to. Praznuje ga veliko ljudi, tisti, ki so verni in tudi tisti, ki niso. Večina ljudi božič praznuje na tak način, da se zberejo v krogu z širšo ali ožjo družino, pripravijo obilen obrok in se poveselijo in izrečejo čestitke.

Odločitev za to, da bomo božič praznovali 25. decembra je padla v četrtem stoletju našega štetja v Rimu. Za to odločitev so odgovorni takratni škofi. Ljudje so v tistih časih vedno manj častili enega boga, katerega doktrino so zagovarjali škofi in zato je bilo potrebno storiti nekaj, s čemer bi malce zatajili poganska praznovanja. Božič praznujemo 25. decembra zato, ker so poganska praznovanja bila orientirana okoli zimskega solsticija, takrat je dan najkrajši. Ljudje častili več bogov, eden izmed njih je bil tudi bog sonca. Ko so se dnevi krajšali, so ta praznovanja obeležili s kresovi, saj bi tako bogu sonca dali moč. Ker takratnim rimskim škofom ni popolnoma uspelo pokristjaniti tistih praznikov, so današnji decembrski prazniki nekakšna čudna mešanica poganskih in krščanskih navad.

Včasih Božička niso poznali, dandanes pa je ta podoba precej razširjena. Ta dobri mož naj bi obdaroval pridne otroke. Pomagale pa so ga ustvariti številne kulture, danes ga poznajo že vse. Njegova podoba se je ves čas spreminjala ter prilagajala novim trendom. Božiček v današnjih časih je prilagojen potrošniškim trendom in razmeram, na račun praznikov pa mastno služijo prodajalci.

Ne glede na to ali ste verni, ali ne, je lahko božič in praznovanje le-tega magično doživetje. Otroci se prebudijo z upanjem na kakšna darila, celotna družina se zbere v krogu in tako naprej. V decembrskih praznikih si vzemite čas za družino in se z njimi poveselite, ter spomnite vseh lepih dogodkov, ki ste jih doživeli, pomislite pa tudi na vse lepe dogodke, ki vas še čakajo.