Običaji v romskih družinah

Nekoč so se mladi, predvsem deklice, poročali zelo zgodaj, danes se to spreminja. Zaželeno je, da si izbirajo partnerje znotraj romske skupnosti, nerome (gadjije) težje sprejmejo v svojo skupnost, posebno če so moški.

V skladu z romsko tradicijo je prvi korak izbira neveste. Dvorjenje je prepuščeno fantu. Ko se mlada sporazumeta o poroki, se zaročita in si izmenjata skromna darila. S starši se o poroki posvetujeta, vendar je odločitev na strani mladih. V romskih okoljih, v glavnem zunaj Slovenije, se ponekod ohranja tradicija plačila za nevesto, ki jo ženinova družina plača nevestini kot nadomestilo za njeno izgubo. Plačilo je tudi zagotovilo, da se bo z dekletom v novem okolju lepo ravnalo in bo nastala harmonija. Poroka je simbolno dejanje in nima religioznih primesi. Civilne ali cerkvene poroke so v državah, kjer Romi živijo, zanje le gola formalnost. V formalnost obreda Romi ne verjamejo, zanje je zaobljuba dveh, da bosta živela skupaj, konstitucija zakona.

Sam poročni obred lahko traja nekaj dni. Med prekmurskimi Romi so včasih poročne obrede opravljali le spomladi in poleti v gozdu pod drevesi. Tako se je ohranilo reklo, da se poročajo pod bori, čeprav je sama poroka potekala drugje. “Še vedno prinese ženin nevesti na dan poroke v znak zvestobe na dom velik šopek rdečih rož. Po obredu pa izroči nevesta izbrancu zlat dukat, da bo bogat v novem svetu poročenih. Oče podari nevesti od 10 do 50 zlatih dukatov, da bo bogata v prvi noči, ki jo bo preživela s svojim možem.” Ponekod pri nas se romski običaji prepletajo z domačimi, kakršen je na primer šranganje. Poročna darila so po navadi v denarju, kot pomoč, da si mladi par lažje ustvari novo življenje. Jože se spominja poroke, na kateri so igrali in je nevestina mama izročila hčeri kristalni vrč, za katerega se hči sploh ni zmenila. V vrču so bili ključi nove hiše v Avstriji in novega audija A6.